Drugo trimesečje nosečnosti

Pravijo, da je to obdobje najlepši del nosečnosti. Da bom to lahko potrdila, moram seveda izkusiti še zadnjega. Ko listam po svojem nosečniškem dnevniku opazim, da je vsak teden po svoje nekaj posebnega.

S pisanjem dnevnika sem bolj pridna kot sem pričakovala. Predvsem ga pišem za moj zakladek, da bo, ko odraste, lahko prebrala, kako je mami doživljala obdobje, ko je bila še v trebuščku.

 

V drugo trimesečje vstopimo, ko pričnemo s 14. tedenom nosečnosti. V mojem primeru, se vsak nov nosečniški teden, kot nalašč prične s ponedeljkom in ravno prvi ponedeljek 2. trimesečja je bil zame nekaj posebnega.

Prišli so namreč rezultati Nifty testa. Klic ginekologinje mi je sicer za trenutek ustavil srce, a ko je sporočila, da so rezultati čudoviti sem se počutila kot najsrečnejši človek na svetu – resnično.

Izvide je takoj poslala še po e-pošti, ki pa je ves teden nisem smela odpreti, ker sva se  Mihom tako odločila. V njej se je poleg rezultatov skrival tudi spol otročka. Mail sem samo posredovala Mihovi sestri in ga isti trenutek skrila iz mape prejeto. Katja je bila vse do vikenda edina oseba, ki je vedela za prijetno skrivnost. Imela pa je tudi nalogo, da pripravi piknik, na katerem bomo imeli razkritje spola.

Za ta običaj pripeljan iz Amerike sem se odločila, ker glede na trenutno korona situacijo partner še vedno ne sme biti prisoten na nobenem pregledu. Bodoče mamice smo ves čas v prednosti, saj vse prve vidimo in izvemo. Pravično se mi je zdelo, da to novico izveva oba hkrati in da jo istočasno deliva tudi s svojimi najbližjimi.

Velika želja mi je bila doživeti Mihov izraz na obrazu in priznam, da nisem pričakovala, da ga bodo roza konfeti iz balona tako močno razveselili.

MOJE POČUTJE

V tem obdobju, je trebušček končno začel rasti in lahko rečem, da nisem izgledala več, kot bi bila le malo napihnjena.

Kar se tiče počutja vse do danes, moram priznati, da imam res srečo (trkam na les). Edina stvar s katero sem imela in imam še danes malo težav, je izrazita jutranja utrujenost. Popoldne imam energije čisto dovolj. Težava je le v tem, ker moram zjutraj do službe prevoziti kar nekaj kilometrov in se na cesti ne počutim najbolj varno, saj so veke težje kot vsak ponedeljek. Poskusila sem z močno jutranjo kavo, koščkom čokolade, ni da ni, vendar nič ne pomaga. Pritisk, sladkor, ščitnica… vse to so mi pregledal in nikjer ni bilo videti nič posebnega. Pač nosečniški simptomi – samo to.

Moja hrepenenja po hrani, se sicer spreminjajo iz tedna v teden. V tem obdobju na seznamu še vedno ostajta pečen krompir in kitajska hrana. Pridružili pa so se ji, lahek sirni namaz, lubenica, samopostrežna Šparova solata, grška solata in bučkina omaka z veliko čebule. Tako.

V 17. tedenu so se v mojem trebuhu pojavili »čudni« mehurčki. Sicer nisem bila čisto prepričana, ali je to vzrok, ker sem ravno jedla in se mi hrana bolj izrazito prebavlja v trebuhu ali zares čutim mojo malo malčico.

Prišel je 19. teden in takrat sem doživela prvo resnično brciko. Ne znam opisati občutka, a vem le, da so se mi od sreče zarosile oči. Uspel jo je tudi začutiti Miha in morali bi videti njegov odziv 😍.

NASTOPIL JE TUDI ČAS ZA OPREMO

Preden sva šla na dopust, sva se odločila kupiti večji del opreme za najino dojenčico, kar pa je bila manjša napaka. Tik pred morjem sva namreč dobila paketek iz Malih Zakladov, v katerem je bil voziček Nuna Demi Grow. Zakaj napaka? Ker sem bila tako navdušena nad njim, da bi ga najrajši vzela s sabo na dopust in brez dojenčice vozičkala po Pagu.

V zadnjih tednih 2. trimesečja, trebušček res izrazito raste. Zato sem tudi pohitela z rezervacijo termina za nosečniško fotografiranje v Moji galeriji.

Kar se tiče kilogramov, tudi pridno rastejo, vendar lahko rečem, da nič pretresljivega. Do konca 2. trimesečja sem pridobila cca 5kg.

So pa tako kot velikost in teža z vsakim tednom precej izrazitejše tudi aktivnosti malčice v trebuščku. Trenutno sva ji z Mihom pripisala ime razbojnica❤️   kljub temu, da je včasih malo moteče, tega občutka ne menjam za nič in prepričana sem, da ga bom še močno pogrešala.

 

With Love, Dora
Zaenkrat še brez komentarjev

Komentiraj