31 Jan Ne moreš biti perfekten starš, obstaja pa več tisoč načinov kako biti dober

Nisem pozabila na pisanje, ampak po pravici, nisem bila prepričana o čem bi pisala v naslednjem blogu, da vas nebi dolgočasila. Odločila sem se, da napišem nek splošen blog o naših prvih mesecih, kako funkcioniramo kot družina in kako se soočava s spremembami. Pisala bom o našem novem življenju, o dojenju.., da pa bo blog še malo koristen za vse bodoče starše, dodajam nekaj koristnih informacij, ki vam bodo mogoče prišle prav.

NA » NAŠO ŠTALCO«, BOMO MORALI ŠE MALO POČAKATI

Ko sva izvedela za nosečnost, nama je bilo takoj jasno, da hiša do prihoda Loti, še ne bo končana. Takrat sva živela v majhnem stanovanju v Stražišču. Ker sva vedela, da pogoji niso najboljši za tako malo bitjece, sva se odločila, da se vrneva nazaj k Mihu domov. Proti koncu moje nosečnosti, sva zapustila stanovanje in si v Mihovi bivši sobi uredila zelo prijeten ambient za naju in Loti. V gospodinjstvu pa smo skupaj s taščo.

Roko na srce, v prvih dneh mi je pomoč bližnjih prišla še kako prav, saj sem se lažje posvetila tako sebi, kot Loti. Hvaležna sem vsej pomoči tašče in tudi moje mami, ki si je takrat vzela cel teden dopusta in naju z Mihom malo pocrkljala z odličnimi kosili, poleg tega, mi je bila v veliko oporo.

DOJENJE

Torej, že v nosečnosti, se je v meni kalila izredna želja, da bi imela dovolj mleka in da nama bo dojenje steklo. Sprva sem si to želela, že zato, ker je to naravno in tudi zato, ker sem mnenja, da je to nekaj najlepšega. Moja misel je usmerjena v to, da je to čar in dar, ki ti ga podari narava (če imaš srečo). Poleg tega otrok skozi materino mleko dobi vse kar potrebuje. Ko sva dojenje z Loti začeli prakticirati, sem poleg vsega zgornjega, spoznala še ostale prednosti, ki mi jih dojenje daje. Tako ponoči, kot po dnevi.

.. ampak!

Ne morem pa mimo tega, da omenim tole: Zavedam se, da ni vsaka mama srečnica. Za tem, da mamica ne doji, lahko stoji več različnih razlogov tako zdravstvenih, kot osebnih. Konec koncev, vsak otrok zraste in se razvije, pa če tudi s pomočjo flaške. Vsaka mama, tudi tiste, ki se prostovoljno odločijo, da ne bodo dojile, pri sebi vedo zakaj in krivica je, da jih zato obsojamo.

Vsem mamicam, ki ne dojite ali niste dojile in vam je zaradi tega hudo pošiljam en topel objem. Odlične ste. ❤️

Pa da delim z vami najino izkušnjo..

Takoj po porodu, mi je babica pomagala pristavit Loti k prsim in tako sva se že na porodni postelji prvič ‘povezali’ druga z drugo. Ko so naju premestili v sobo, nama je sestra zopet priskočila na pomoč in naju vpeljala s pomočjo nastavka za dojenje, ki sem ga imela k sreči s sabo. Razlog, da sem Loti ponoči želela imeti ob sebi, je bil v prvi vrsti ta, da sem ji lahko kadarkoli je želela ponudila moje mleko in tako sva se izognili dodatku, ki bi ga dobila, če bi bila ponoči ločena od mene. Seveda so redno spremljali Lotino težo in ker je na njej lepo pridobivala, so mi pustili, da je pri meni.

Kasneje mi je šel nastavek vedno bolj na živce, saj sem ob njegovi uporabi imela okrog sebe vse od mleka. Odločila sem se, da ga odstranim takoj ko prideva iz porodnišnice. Vzela sem si čas, se malo bolj posvetila dojenju in tako nama je lepo steklo tudi brez nastavka. Sliši se sicer zelo enostavno, ampak ni. In tukaj bom naredila poudarek. Dojenje rabi čas, vztrajnost in voljo. In tudi sama sem na tem precej morala delati. V začetku ni enostavno in zdi se mi, da če zgoraj napisanega nimaš, lahko kaj hitro obupaš. Kar je najpomembnejše in je tudi meni pomagalo,  je to, da verjameš vase, v svojo moč, da zmoreš in predvsem, da samo sebe prepričaš, da imaš dovolj mleka. Mleka ne zmanjka čez noč.

Je pa dojenje sistem povpraševanje-ponudba in če se Loti želi dojiti na pol ure, se bova pač podojili. Zato sem doma ob njej in zanjo. Tudi mene včasih lakota zagrabi precej prej kot na 3h, pa kaj potem? Odprem hladilnik in si postrežem.

 

KAKO PA JE Z OBLAČILI?

Loti je bila ob rojstvu velika točno 50cm in težka 3030g, zato so nama cca 5 tednov prišla prav oblačilca v tej velikosti. Sicer sva z Mihom kupila zelo malo oblačil, saj smo jih večinoma podedovali. Za to sva hvaležna. Ker se je med oblačili našlo kar nekaj različnih znamk in ker stric Google ve veliko, sem za vas pripravila tabelo z velikostmi za različne znamke. Sicer so otroci med saboj precej različni, saj nekateri rastejo zelo hitro, nekateri počasneje, upam, da vam bo vseeno prišlo kaj prav:

TABELA VELIKOSTI:

• Obaibi: manjše (ima vmesne številke) – (LINK do tabele velikosti)
• H&M : večje – LINK do tabele velikosti
• C&A: normalne – LINK do tabele velikosti
• Pepco: manjše – LINK do tabele velikosti)
• Primark: manjše LINK do tabele velikosti)
• Hofer: večje
• Mana: večje
• Name it: dokaj normalne – LINK do tabele velikosti
• GAP: odvisno od modela, po večini manjše – LINK do tabele velikosti
• Kik: normalne
• Lidl: večje
• Zara: normalne – LINK do tabele velikosti
• Baby Center: normalne – LINK do tabele velikosti
• NKD: normalne
• Pikapolonica: po večini normalne, nekateri modeli manjši – LINK do tabele velikosti
• Benetton: normalne – LINK do tabele velikosti
• Oliver: normalne – LINK do tabele velikosti
• Next: normalne (ima vmesne številke) – LINK do tabele velikosti

Kar pa se tiče samega števila oblačilc, ki jih v začetku potrebujemo, pa težko rečem točno koliko jih dojenček dejansko potrebuje. Več kot imaš, bolj kompliciraš in dlje se zjutraj zamotiš pred omaro. Če matematično seštejem, sva dnevno umazali cca 3-4 bodije (na začetku je kar dosti polivala), hlačke in nogavice, so, če je bilo vse po sreči do konca dneva ostali isti kot zjutraj. Če s pranjem oblačil počakaš do konca tedna, to pomeni, da v celem tednu potrebuješ cca 14-20 bodijev z dolgimi rokavčki. Če pa pereš sproti, jih imaš cca 9 dovolj. Še boljša rešitev namesto dveh bodijev pa so majčke z dolgimi rokavi, lažje so za oblačenje in preoblačenje. Hlačk ji ne tudi ne menjam vsak dan in jih dam oprat, ko se umažejo.

Kljub temu, da imam precej preveč oblačil, jo še vedno oblačim v bolj ali manj meni najljubše in najlepše cunjce, saj ti je kar hudo ko pomisliš, da jih bo 1,2,3 prerasla.

ODNOSI Z MIHOM

Zanimalo vas je tudi, kako se je spremenil najin odnos z Mihom. Naj zveni pocukrano, ampak ne morem iz svoje kože, da tega ne napišem. Že od samega začetka, je najina vez močna in pristna, od kar pa imava Loti, pa še toliko bolj.

Nikoli nisem podvomila v to, da Miha ne bi bil dober ati, ampak me vseeno vsak dan bolj preseneča. Toliko pomoči, odrekanja, ljubezni in še več.. priznam, da tega nisem pričakovala.

Glede vzgoje imava precej enaka mišlenja, zato se nama na tej točki ni potrebno prepirati. Hitro sva vse zmenjena. Če pa slučajno pride do kakšnega nesporazuma, ga pa tudi hitro rešiva, saj najdeva pot, ki je najboljša tako za naju kot tudi za Loti.

SPANJE

Prvi mesec. Katastrofa. Loti je imela res grozne krčke. Poskusili smo z vsemi vrstami kapljic (Tržiške, BioGaia, Sab Simplex…) pa ni nič pomagalo. Ugotovila sem, da ji ne paše, če jem mlečne izdelke, zato sem jih izključila iz jedilnika. Izključiti sem morala tudi beljakovine v prahu 😟 . Ne morem rečt, da je bilo potem kar OK, bilo pa je boljše. Ti krčki so bili res težko obdobje, ki se nam počasi zaključuje. Če potegnem črto, je najhuje, ker se ti je smili. Ampak tako pač je, ti majhni želodčki so še nerazviti in zato se je temu težko izogniti. Pravijo, da pri približno treh mesecih izzvenijo.

Na začetku je spala z nama v  postelji (na moji strani). Pri točno 2 mesecih, je prvič prespala celo noč in od takrat, se tega tudi kar lepo drži. Zadnji obrok je okrog 21.30 in potem spi vse do 4-5.00 zjutraj, ko se  podojiva in do cca 7 zaspiva nazaj.

Pri njenih 10 tednih sva jo poskusila prestaviti v njeno posteljico, ki je zraven najine in izkazalo se je, da ji to odgovarja, zato Loti po novem spi v svoji posteljici (juhej). Zaspi z dudo, ki jo moram, preden zaspi kar nekajkrat pobrati in jo vstaviti nazaj. Ko pade v trden spanec, jo vrže ven. Poleg sebe pa ima vedno najboljšo ninico – Kravico Paulino in vedno bolj je navezana nanjo.

Priznam da jo kar malo pogrešam v postelji ampak zavedam se, da bo hitro prišel čas, ko bo sama potiho pricapljala v najino posteljo. Pa nič zato! Prehitro zrastejo in te trenutke bomo še kako močno pogrešali. Dokler se lahko, se mi zdi super, da se crkljamo, če nam tako paše in tega nam ne more nihče vzeti ❤️

 

With Love, Dora