11 Okt Odločitev za nosečniško fotografiranje ni bila težka
Pogosto, še posebej zdaj ko sem noseča, je bilo slišati mojo mami, kako ji je žal, ker nima niti ene fotografije iz nosečnosti. Slika s trebuščkom ne obstaja, niti iz nosečnosti z mano, niti ne s starejšim bratom. Po pravici, tudi meni je žal, saj bi z veseljem pogledala, kako sva bili videti skupaj v enem kosu.
Vem, časi se spreminjajo, še posebej kar se tiče tehnologije, pa vendar se mi zdi, da je bilo zajetih kar precej trenutkov, ki jih še danes hranimo, kot večni spomin. Prav zato, fotografiji preneseni na papir lahko izrečemo spoštovanje v vsej veličastnosti.
Seveda imamo v teh obdobjih sicer mnogo več posnetih fotografij in posnetkov, kot so jih imeli včasih, a se mnogi od teh kaj hitro izgubijo na starih telefonih, računalnikih ali se po možnosti še celo po nesreči izbrišejo, nam jih ukradejo…
Ta večen spomin, želim imeti in pika.
Skratka, glede nosečniškega fotografiranja, ni bilo kaj dosti za razmišljat. Kljub temu, da imam na svojem telefonu od samega začetka ogromno slik, to ni enako.
Edina odločitev, ki sem jo morala sprejeti je bila, kateremu strokovnjaku bom prepustila to delo. Po Instagramu sem dobila, veliko predlogov in z vašo pomočjo, sem se odločila za Sandro Vidmar, lastnico studia Moja galerija.
Tako kot z večino stvari, tudi tukaj nisem čakala do zadnjega trenutka, zato sem ji že v 24. tednu pisala. Zabeležili sva termin v mojem 31. tednu.
Očitno me je moralo biti v podzavesti zelo strah, da me kaj ne preseneti in, da slikanja ne bom dočakala, kajti kar nekaj zaporednih noči prej sem sanjarila, da je punčka že prišla na svet.
Težko pričakovan dan je bil končno tukaj.
Okrog 9.30h smo se dobile v studiu, kjer mi je Sara Šetina naredila čudovit naraven make-up – po pravici, rajši vidim, da se prepustim kar v celoti strokovnjakinjam, kot da nekaj ustvarjam sama in sem na koncu vsa nezadovoljna.
Poleg tega, smo se imele s puncami še čas bolje spoznati, zato je bilo kasnejše fotografiranje toliko bolj sproščeno.
Najprej sva poslikali samo mene, Sandra je ustregla vsem mojim željam, poleg tega pa tudi njej idej nikoli ne zmanjka. Nastalo je morje slikic. Za vsa oblačila je bilo poskrbljeno, moja skrb je bila le spodnje perilo v črni in beli barvi. Zadnje pol ure pa je prišel še Miha, kajti ta spomin sem želela imeti zabeležen tudi z bodočim očkom.
Preživele smo prečudovit dan in Sandrin moto, ki mi bo še nekaj časa odzvanjal v glavi je: Iskreno, čutno, ljubeče. Vsi pridevniki so točno to, kar opisujejo njo in njeno delo. Hvala Sandra. ❤️
Zaenkrat še brez komentarjev