17 Okt OPERACIJA PRSI – MOJA IZKUŠNJA

Helov, heloov! Spet sem se odločila  pisat, čeprav ta moj blog izredno zanemarjam, se mi zdi, da si tematika zasluži bit zapisana in si jo lahko preberete, kadarkoli si to želite.

ZAKAJ SEM SE ODLOČILA ZA OPERACIJO PRSI?

Verjeli ali ne, o tem sem razmišljala že pred obema otrokoma. Sprva bolj v smeri, da si prsi zmanjšam. Moram priznat, da sem bila določeno obdobje kar lepo obdarjena tam zgoraj in imejte v mislih, da tudi s kilogrami. 

Konec srednje šole, sem na hitro (in ne na najbolj zdrav način) izgubila kar nekaj kilogramov. S tem sem se poslovila tudi od velikih prsi. Sicer se mi je to zdelo super, a njihova oblika, ni bila ravno za pohvalit. Ostalo je kar precej odvečne kože. 

Čez nekaj let sem prvič zanosila. Prsi so se razbohotile vse do košarice E. Si predstavljate? Za predstavo, velika sem 161cm.

Sledilo je 9 mesecev dojenja, po tem so spet skočile na košarico B-C. Dobile so novo ime – Prazna čajna vrečka. Čez 3 mesece spet zanosim. Zgodba se ponovi…

Ker ne planirava več otrok, sem se odločila, da končno zberem pogum in grem svoje prsi uredit.

Od zadnjega dojenja je minilo cca 11 mesecev. Svetujejo, naj mine vsaj 6 mesecev po zadnjem dojenju oz. vsaj 1 leto po porodu.

Zaradi prsi se sicer nikoli nisem čutila nesamozavestna, daleč od tega. Se pa zavedam, da sem še precej mlada za tako stanje in predvsem me je motilo, da sem ves čas nosila le športne modrčke, saj so edino v njih prsi ostale na mestu, v kateremkoli drugem, pa so šle po prvem gibu z rokami, po svoje. Bog ne daj, da sem si oblekla oprijeto majico… Sicer nisem pristaš lepotnih posegov v smislu umetnega izgleda oz. nekih ekstremnih sprememb, ampak moje stanje glede na moja leta je bilo zame res moteče. Vse kar sem si želela, je bilo zadevo spraviti v nek normalen okvir, v katerem bi bila zadovoljna in bolj sproščena.

In sem šla.

PRVI POSVET

Kljub temu, da sta otroka še tako majhna, sem se odločila, da to storim zdaj. Če bi želela počakat, da bi bilo bolj enostavno…, bi to prišlo v poštev čez vsaj 5 let. Toliko časa pa nisem bila pripravljena čakat.

Šla sem na prvi posvet k dr. Krešimirju Božikovu.

Zelo, zelo lep in strokoven pristop.

Zakaj sem se odločila zanj?

Ker sem zanj slišala le najboljše, še posebej je bilo slišati pohvale na področju prsi, kjer naj bi bil pravi strokovnjak.

Na posvetu sva si najprej ogledala situacijo in ob prvem pogledu na moje prsi mi je rekel, da se točno vidi, da so bile nekoč velike in tudi to, da sta dva otroka za mano. S temi besedami je še podkrepil mojo odločitev. Moj šparovček v ta namen pa je bil tudi že napolnjen.

Primarno sem si želela prsi samo dvignit, ker me je prav to najbolj motilo. Ampak glede na to, da sam dvig ne bi prinesel lepe oblike, je bilo potrebno dodat tudi vsadke. Materiala je pri meni sicer dovolj ampak, da dobiva željen rezultat sva se s kirurgom odločila, da vstaviva okrogle 175ml Mentor vsadke, ki bodo vstavljeni pod prsno mišico. Košarice se s tem skoraj ne bodo povečale, le zapolnile, zato še vedno ostajam na C-ju.

Zakaj okrogle, če pa so kapljičaste bolj naravne?

Iskreno, nisem niti imela izbire. Dr. Božikov se je odločil za okrogle in ker mu zaupam, je to zagotovo najboljša izbira.

Da si vse skupaj malo lažje predstavljam, oblečem še modrček in vanj vstavim mojo velikost vsadkov, čez oblečem majico. Da bom doma lahko v miru pogledala in premislila, me z mojim telefonom posname.

Na posvetu sva se pogovorila o samem posegu, okrevanju, o vseh možnih zapletih kot so hematom, vnetje, kapsula, serom, ripling, ruptura, brazgotine. Pove mi, da je posegu možna spremenjena občutljivost bradavic in da vsadki niso večni in jih je čez cca 10-15let priporočljivo zamenjat.

Dogovoriva sva se za termin, ki pa je bil od posveta že čez 11 dni.

PRED POSEGOM

Morala sem naredit preiskave. Za mojo starost oz. do štiridesetega leta je potrebno opravit samo hemogram in ga poslat kliniki.

3 dni pred posegom, se je priporočljivo 2x na dan umivat z navadnim milom na predelu, kjer bo potekala operacija, saj se s tem zmanjšamo število mikroorganizmov na koži.

V dopisu je pisalo, da lahko nazadnje zaužijem pijačo do 22ure zvečer, potem pa moram biti do operacije popolnoma tešča.

NO PA ZAČNIMO Z BOLJ PESTRO ZGODBO

Že večkrat sem na profilu omenila, da sem človek, ki mi je zjutraj najpomembnejši ZAJTRK. Preden se česarkoli lotim, moram najprej jest in spit kavo. Šele potem lahko začnem normalno funkcionirat. Če pojem zajtrk, lahko zdržim brez hrane tudi ves dan. Če ga izpustim…. pa se zgodi to, kar boste slišali v nadaljevanju 🤷🏼‍♀️

Svoje navade sem morala prilagodit navodilom kirurga.

Kot nalašč sta se to jutro otroka zbudila že ob 5h. Vonj Mihove kave mi še nobeno jutro ni bolj dišala, kot tokrat.

Odpeljala sem  ju v vrtec in ko sem prišla domov, sem imela moči le še za sprehod do postelje.

Prebudil me je poštar. Poln koš nezloženega perila sem imela na glavi in res sem si želela, da ga zložim, preden za nekaj dni odidem od doma..

Energije je bilo premalo, zato sem z zlaganjem prekinila in šla spet počivat.

Okrog 10.00 ure, sva se z Mihom odpravila proti Ljubljani. Tako prazna sem bila, da niti strahu nisem imela. Lahko priznam, da je bil Miha precej bolj nervozen, kot jaz.

SPREJEM V KLINIKI

V Kliniki te pričakajo nasmejani in prijazni obrazi. Na recepciji smo uredili plačilo in papirologijo in ker sem bila precej zgodnja, sem se za nekaj časa še vsedla na fotelj.

Ob 11h pride po mene sestra, mi razkaže omarico in sobo. Preoblekla sem se v haljo, čepico in kompresijske nogavice in se za cca 90min ulegla v posteljo (seveda sem takoj zaspala).

ČAS ZA OPERACIJO

Sestra me je prišla iskat in odpeljala do kirurga, kjer me je moral pred operacijo zarisat.

Kmalu po prvi narisani črtici me je začelo oblivati in zgubljala sem zavest.

Razložila sem mu, kako se počutim. Pomiril me je, da nisem prva. 

Če sem iskrena, sem za trenutek pomislila, da zaradi moje situacije, danes operacije ne bo možno speljati.

Bil je zelo potrpežljiv in na vsako zarisano črto, sva si vzela trenutek pavze, da sem se ulegla, dvignila noge, se umirila in nato spet nadaljevala. To sva ponovila vsak 10x. 

V šali je rekel, da bova midva danes dlje časa risala, kot pa operirala 😅

Prinesel mi je vodo in mi dovolil narest majhen požirek.

Uspelo nama je.

Šli smo do operacijske. Pogled na operacijsko mizo me ni niti malo “stisnil”. Pravzaprav sem komaj čakala, da dobim narkozo in zaspim.

Res prijetna anasteziologinja, mi je najprej dala v žilo pomirjevalo in nato narkozo. Kaj se je dogajalo okrog mene, ne vem od momententa, ko mi je v žilo steklo pomirjevalo.

Operacija naj bi trajala cca 2 uri.

 

Po operaciji pokličejo najbližjo osebo, ji sporočijo kako je šlo in kdaj naj pride iskat.

Približno 4h po operaciji ostajaš na opazovanju v kliniki. Miha je po mene prišel ob 19.00.

Do takrat je v žilo teklo proti bolečinam.

Občutek na prsih po operaciji je, kot bi nekdo sedel na tvojem prsnem košu. Imela sem oteženo dihanje in težko sem globoko zadihala.

Ob cca 17.20 sem prišla do prvega “obroka” – prepečenec, marmelada in malo več vode. Šla tudi prvič na stranišče.

 

Res moram še enkrat pohvalit osebje ❤️ ves čas so ti na voljo, te preverjajo in če potrebuješ pomoč, pomagajo.

Ob obhodu, se mi je sestra pomagala oblečt. Mi dala vsa navodila, recepte za zdravila (Amoksiklav, Naprosin in Zaldiar ob potrebi) in termin za pregled čez 2 dni.

 

ODHOD DOMOV

Ko stopiva iz stavbe me Miha pogleda in reče: Dora, ti si čisto zelena v obraz.. si OK? 

Par sekund za tem, spet zgubim zavest. Vsedeva se nekje ob strani, kot na neko, recimo.. okensko polico. 🤷🏼‍♀️

Počasi, ampak res počasi začnem prihajat k sebi. Slišim samo odmev Miha, ki kliče moje ime. Vidim bolj malo in megleno. Po grižljajih mi Miha daje čokoladico in tekočino a me znova in znova pobira.

Dobre pol ure je trajalo, da sem prišla k sebi, lahko vstala in se sprehodila proti avtu.

Za nekaj dni me je peljal do mojih. Čeprav mi je hudo, ker ne bomo skupaj, je to najboljša odločitev saj si moram res privoščiti počitek.

 

PRVI DAN PO OPERACIJI

Noč je minila dokaj mirno. Res nisem vajena spat ves čas na hrbtu, zato je bilo to malo moteče in hkrati boleče. Ponoči me je tiščalo lulat in glede na to, da je vstajanje velik izziv, sem se kar dobro namučila. Mami je z razlogom spala v sosednji sobi, da bi mi pomagala, če bi jo karkoli potrebovala, ampak čisto v mojem stilu, sem bila trmasta in se namučila sama. Res sem ji želela privoščit mirno noč.

Čez dan sem po večini preležala in prespala, saj za kaj drugega niti ni bilo moči. Jesti mi k sreči kaj dosti niti ni pasalo, saj je bilo odpiranje hladilnika spet en manjši izziv.

Ta dan, sem okrog 16h vzela tudi močnejšo protibolečinsko tableto Zaldiac, ki je hitro prijela.

Prve dni je mi prišla prav pomoč tudi pri preoblačenju, saj bi se težko sama, že samo oblečt nogavico je težko.

DRUGI DAN PO OPERACIJI – PREGLED PRI KIRURGU

Mi verjamete, da me je bilo pregleda precej bolj strah, kot same operacije?

Niti sanjalo se mi ni, kaj se skriva pod povoji in nisem si znala predstavljat, kako moje prsi sedaj izgledajo 🤷🏼‍♀️

Vsaka, ki je šla čez to, me je opozorila, da naj se ne ustrašim, ko jih bom prvič zagledala in naj ne pričakujem preveč, saj po dveh dneh niso videti najlepše.

Ko mi kirurg odstrani povoj in prelepi brazgotine (brazgotin nisem videla) stopim pred ogledalo.

Bila sem navdušena 😍, kljub temu, da oblika ni niti približno taka kot bi morala bit, so bile meni že takrat krasne in presrečna sem bila. Nisem skrivala navdušenja nad rezultatom niti pred njim.

V kliniki se odločim kupit kompresijski moderček, cena tega je 60€. Lahko prineseš svojega, ampak glede na to, da bi lahko izbrala napačno velikost, sem ga raje vzela tam.

Dr. Božikov mi preda vsa nadaljna navodila in določiva termin čez 14 dni.

Z mano je bil Miha, saj sem še vedno težko naredila karkoli sama. Odpret mi je moral vrata na avtu, me pripet s pasom in tudi zapret vrata. Kot gospa, kajne?

Če lahko dodam- tako razvajanje bi se človek lahko kar malo navadil. 🤭

Mož me za kak dan še pelje do mojih. Loti in Lovra že močno pogrešam, a se hkrati zavedam, da še  nisem zmožna karkoli narest zanju.

OKREVANJE POSTAJA Z VSAKIM DNEM LAŽJE

Petek je in to je tretji dan po operaciji. Sicer še vedno nemočna, a veliko bolj aktivna. 

Miha pobere oba otroka v vrtcu in pridejo k meni. Odločila sem se, da grem danes z njimi domov, saj bo čez vikend lažje, ker Miha ni v službi in bomo lahko ves čas skupaj.

Loti sva razložila in pri skoraj 3 letih, je že marsikaj razumela. Predvsem pa to, da je ne morem nosit. Težje je bilo razložit 14 mesečnemu Lovru.

Lahko rečem, da je bilo meni najhujših prvih 5 dni in po 5. dnevu se čuti zelo očitno izboljšanje vsak dan.

Ta dan, sem tudi prvič dvignila Lovra, ampak res za kratek čas. Nositi naokrog ga še nisem upala. Tudi vrata od avta, sem lahko zaprla sama (odpret mi jih je še vedno pomagal Miha).

Bolečina je bila najhujša ponoči in zjutraj, kar je razumljivo, saj celo noč ne zamenjaš položaja.

Čez dan sicer posebne bolečine ni bilo, se je pa do cca 8. dneva po operaciji čutilo kot neko zategovanje in pekoč ter srbeč občutek po šivih. Na čase me je celo malo zaskrbelo, a so me pomirili, da je to povsem normalno. Zatekanja prsi ni bilo, bile so pa modrice okrog šivov, ki so bile pri meni vidne slab mesec.

Lovra sem začela nosit cca 10 dan po operaciji. A previdno. Precej stvari lahko delam sama, a pred tem dobro razmislim, kako bom gib naredila.

Sedmi dan po operaciji, je kirurg rekel, da se lahko tuširam brez moderčka tako da voda teče čez obliže. Pred tem, se lahko tuširaš le do pasu.

Hvala za dobrega moža, ki mi je pomagal z umivanjem glave! 🙌🏼

Sedmi dan, je bil tudi prvi dan, ko sem se odpravila peš na dooooolg sprehod in prvič po operaciji vozila avto.

Vožnja je sicer še malo neprijetna na ovinkih. Naš avto je sicer avtomatik, kar pomeni, da pri menjavi nisem potrebovala preveč energije in moči.

Če ni potrebe po vožnji, kak dan še počakajte.

11-ti dan smo šli že v manjši hrib, dvignila tudi Loti za kratek čas in počela vsakdanje stvari normalno.

Previdno sem morala z obrati nazaj, kjer se prsi raztegnejo. Še vedno ne dvigujem uteži, a sem na drugačen način lahko aktivna (hoja v hrib, po ravnem in tranažer)

21-ti dan po operaciji naju z Mihom čaka potovanje v Lizbono. O tem sem pred operacijo govorila s kirurgom, v tem ni videl nobenega problema, saj bo takrat od operacije minilo dovolj časa. Ne smem se kopat, kar v mojem primeru ne bo problem.. drugih posebnih omejitev ni.

Po 14 dneh sem sicer že lahko kratek čas ležala na boku, a kirurg priporoča, da spim na hrbtu 6 tednov, tega se bom poskusila tudi držat.

DRUGI PREGLED PO OPERACIJI PRI KIRURGU

Pregled je bil kratek. Pogleda, kako se celijo šiv in vse je tako kot mora bit. Prsi še vedno nimajo prave oblike in je tudi še nekaj časa ne bodo imele. Šivi se lepo topijo.

Njegova navodila so, da lahko normlano začnem z zmerno aktivnostjo, uteži in tek pa naj za nekaj časa še počakajo. Počepi z lastno težo so dovoljeni.

Za en teden mi prelepi šive, po enem tednu pa moram obliže sama odstranit in začet mazat z Bepanthen mazilom. Ko bodo šivi popolnoma zaceljeni, nadaljujem s silikonskim mazilom.

ZA KONEC

Kako se počutim? 

V prvi vrsti zelo zadovoljno. Bolečine so še vedno prisotne, kar je normalno. Moje odločitve ne obžalujem niti malo. Niti izbire kirurga. Res, da je bilo prvi teden precej hudo.. a ko pomislim za nazaj, je hitro minilo. Bolečina  – sem pričakovala da bo manjša, kot je bila, pričakovala pa sem tudi, da bo trajalo dlje.

Kako so sprejeli bližnji?

Moram priznat, da sem svojo odločitev z njimi delila s cmokom v grlu, a sem jih že par let pred tem v šali pripravljala na to. Nisem si znala predstavljat, kakšna bo reakcija. Kljub temu, da me pri mojih odločitvah nikoli ne ovirajo, nisem bila popolnoma prepričana, kakšni bodo odzivi.

Čisto vsi so lepo sprejeli in mi od prvega do zadnjega dne nudili veliko podporo in pomoč, ki pa je pri takem posegu še kako pomembna. 

❤️

Bom kdaj o tem govorila s svojimi otroci?

Bom. Svoje odločitve se ne sramujem in nikomur mi ne bo nikoli sram povedat in govorit o tem, kaj šele svojim otrokom.

Vzgojena sem bila, da smo doma odkriti drug do drugega in tudi svoje otroke bom vzgajala v tem duhu.

CENA

Sam poseg ni poceni. Ampak sama ne obžalujem niti centa. Glede na to, da je bila to moja večletna želja, sem se na tak znesek postopoma pripravljala.

Moj primer je sicer najdražji, ker smo delali dvig prsi s povečanjem. To pomeni znesek 5.250€. 

Cenik za ostale storitve, kot je samo dvig, samo povečanje z vsadki, zmanjšanje… pa najdete v spodnjem linku.

CENIK STORITEV

 

Ja nič.. to je to- moja izkušnja. Upam, da kateri katerakoli informacija pride prav. Sama vem, da bi tak blog z veseljem prebrala pred operacijo in tudi po njej, saj si v določenih situacijah v dvomih in ne veš, ali je v tistem momentu prav, da se ti to dogaja ali ne 😌

Zdaj pa odštevam do poletja, ko bom prvič v življenju brez težav našla zgornji del kopalk in kak evro € prišparala na modrčkih 😅

Če bo imela katera kakršno koli vprašanje, mi lahko brez problema piše. Z veseljem bom odgovorila, na karkoli, če bo to v moji moči.

 

With Love, Dora