POROKA – od A do Ž kako sem se lotila organizacije

Najina zgodba z Mihom, se je začela pisati aprila 2018. Že kaj hitro, sem začela sanjati o poroki in tem, kako bom nekoč nevesta in kako bo mojo roko krasil poročni prstan.. No, Miha, me je kar hitro prizemljil in mi dal vedeti, da se to ne bo zgodilo. Bil je zelo odkrit in mi dal vedeti, da zanj poroka ni pomembna. Njegov zaključek je bil,  da bi si za denar, ki ga nameniš zanjo, privoščil rajši kakšno potovanje, dopust ali karkoli drugega. Poroka odpade! Dobro Miha, v redu… V to nisem več drezala,  se sprijaznila in stvar pustila pri miru…

Marca 2020 sva izvedela, da bomo postali družina. Vse od trenutka, ko je test pokazal plusek, lahko rečem, da sva se oba z Mihom spremenila. Ne znam razložiti kako, ne vem povedat zakaj, ampak sva se. Predvsem, pa se je močno okrepila vez med nama.

1. avgusta 2020, se je ženil Mihov bratranec. Seveda brez lepe slike na ta dan, ko sva bila

ravno »ugvantana«, ne gremo nikamor. Ni mi bilo jasno, zakaj se Miha želi slikati s copati v rokah, ampak OK, nisem se dala preveč motit. Pač zopet ena od Mihovih nerazumljivih šal…

Na domači trati je odvrgel copate na tla,  pokleknil nanje in  iz žepa začel vleči škatljico in….NEEEE, KAJ?!? SE TO RES DOGAJA? Vse dokler mi ni nataknil prstana, sem bila prepričana, da to ni res.

Njegove besede so bile, da ne bo dovolil, da se mami piše drugače, kot se bo pisala Loti, ko pride na svet, zato – »Ali bi se poročila z  mano?«

Od besede »JAAAA« dalje, sem stvar vzela zelo resno. Miha je za trenutek pomislil, da se mi je mogoče malce zmešalo. Namreč že takoj v ponedeljek, sem na polno začela z organiziranjem.

 

 

 

 

 

 

 

 


KAJ NAJPREJ

Za vse tiste, ki se boste kdaj znašle na tem mestu, ko morate zorganizirat poroko, svetujem, da najprej določite datum. Izberete lokacijo in uskladite z datumom tudi na matičnem uradu.

Nič, bom šla kar povrsti- mogoče ti pride prav:

LOKACIJA

Midva sva si izbrala Gostišče pod Krvavcem. Ustrezala nama je lokacija, cena in celoten protokol. Tam sva imela tudi civilni del poroke. Cerkveni obred sva imela v Adergasu.

Priči lovita penino v vodnjaku

GLASBA NA POROKI

Takoj ko sva imela potrjen datum poroke, sva začela z iskanjem glasbe in fotografa.

Za glasbo sva izbrala »DJ DarMar«. Sicer sva bila najprej malo skeptična, ali si res želiva DJ-a na poroki, a sva o njih slišala same pohvale. Poleg tega, imajo v ponudbi animatorja, fotobooth, osvetlitev, pripravljene igre, dim pri poročnem plesu in torti.. Skratka, precej stvari naju je prepičalo. Pika na i, pa je bil sestanek, ki smo ga imeli. Od tistega dne, sva vedela, da sva se odločila prav. In roko na srce, sedaj ko je poroka za nama, lahko dam precej zaslug za tako žurersko in nepozabno poroko prav njim.

 

Za cerkveno petje sva bila kar pozna- in ko sva se ravno zmenila s pevkami, se je pojavila priložnost, da na najini cerkveni poroki pojejo Kvatropirci. (klikni na link, za malo spreljave ob branju bloga)

POROČNI FOTOGRAF

Fotografa priznam, ni bilo lahko najti. Ja, tudi bookirani so kar precej vnaprej, kar zna biti kar težava in to ni edini problem. Fotografov je veliko, a malo jih je znalo ustreči najinim željam.

Na Instagramu sem našla Dream Moment Weddings fotografa, ki sta mi v prvi vrsti padla v oči zaradi njunih preteklih fotografij in njunega sloga. Dobili smo se na sestanku in odločitev je padla. Prepričala me je njuna strast do fotografiranja. Niti malo nisem podvomila v njuno profesionalnost. To lahko vidite tudi na vseh najinih poročnih fotografijah in na njuni spletni strani.

Da so poročne tako sproščene, smo imeli tudi predporočno fotografiranje, ki je vključeno v vsak njun paket.

   

 

 

 

 

 

 

 

POROČNA OBLEKA

Naslednji korak pri organizaciji je bila poročna obleka.

Včasih sem  samo sanjala o poročnem dnevu in občudovala obleke na strani Sanjska obleka. Sanjala sem, kako bi  nekoč sama kot nevesta nosila kakšno od njih.

To, da si lahko izposodiš svečane obleke pri Sanjski obleki vem že od svojega maturantskega plesa, ko so imele sošolke najlepše oblekice izposojene ravno pri njih.

No tukaj lahko sklepate, da nisem imela težav pri izbiri ponudnika. Imela sem pa precej večjo težavo pri izbiri prave obleke.

Določili smo datum za pomerjanje oblek. Z mano je šla moja najboljša prijateljica oziroma priča Maja.

Spomnim se, da sem že pri prvi obleki rekla ta je super! Lahko bi bila kar ta. Pomerjati sem začela še ostale in vsaka naslednja mi je bila lepša, a treba se je bilo odločiti.

Našla sem jo. Sicer je bila Maji lepša druga, sama pa sem se odločila drugače. Obleko, ki sem izbrala, sem jo začutila. Moram poudarit, da svetovalke v Sanjski obleki, svoje delo opravljajo profesionalno. Od vseh oblek, točno vedo katere obleke pristajajo na določen tip postave. Opozorile so me, da se včasih bodoče neveste zagledamo v določeno obleko iz spletni strani, ta pa se na koncu izkaže, da ni najbolj primerna za nas. Sama, sem se že do vstopa v salon popolnoma prepustila strokovnjakinjam in prepričana sem, da so mi predstavile le najboljše- odločitev pa je na koncu vedno nevestina.

Preden nadaljujem z organizacijo poroke, moram povedati kaj se je zgodilo z mojo odločitvijo.

Vedno bližje, ko je bila poroka, vedno bolj me je izbrana obleka mučila in vedno manj sem bila prepričana vanjo.

Odločila sem se, da nimam kaj izgubit, če kontaktiram punce v Sanjski obleki in jih prijazno vprašam po obleki, med katero sem takrat izbirala.

K sreči je bila ta še na voljo, zato sem lahko zamenjala. Čutila sem, da sem to morala narediti.

In hej, opozorim.. ne bit kot Dora in se skoraj pozabit prijavit na prvo šiviljsko probo (vsaj cca mesec prej). Druga šiviljska proba, te čaka nekaj dni pred poroko, takrat obleko vzameš tudi domov.

Pomerjanje v salonu Sanjska obleka

pomoč pri oblačenju

VABILA

Da ne pozabim. Po novem letu, sva dala tiskat vabila. Sicer sva jih razdelila zaradi same situacije komaj do poroke, vendar obveščeni so bili vsi pravočasno. Pametno je to storiti čimprej, sploh če bo poroka poleti, saj so ljudje takrat na dopustu, zato je dobro da se uskladijo glede na vajino poroko.

POROČNI PRSTANI

Naslednji korak so bili prstani. Ne vem zakaj, ampak zdi se mi, da me je že sama misel na poročni prstan vedno takoj asociirala na Zlatarno Sterle, zato sem Mihu nekega dne samo rekla, vsedi se v avto, danes greva v Zlatarno Sterle izbrat poročne prstane.

To je bilo konec aprila. Torej 3 mesece pred poroko, kar je ravno prav za izbiro poročnih prstanov.

Tudi tukaj priznam, da zame odločitev ni bila najlažja. Miha sicer ni kaj dosti kompliciral, zame pa ni bilo tako lahko, …. »ko so pa vsi tako lepi«. Izbrala sem prstan z diamantki, saj so mi tam svetovali, da diamanti ohranijo svoj sijaj in da se kamnenčki držijo kot pribiti.

Odločiti sva se morala še, kaj bova vgravirala. Glede na to, da je moj prstanec res zelo majčken, sva lahko vgravirala samo nasprotni imeni, zraven pa sva dodala še znak neskončno in datum.

  

MAKE UP, FRIZURA IN NAKIT

Za make up in frizuro, sem tudi pohitela z dogovarjanjem, ker sem se odločila, da bom zaupala profesionalkam, mi je bilo jasno, da ju moram rezervirati dovolj zgodaj. Obe sta prišli na dom. Frizerka (Katja Mahne) je poleg mene sfrizirala še pričo, Karin (Poravne) pa je naličila pričo, mojo mamo in nekaj družic.

       

Čudovit nakit mi je izdelala Katja Košelj. Torej uhančke in lasnico. Na Instagramu se skriva pod imenom @kk.jewellery.

 

 

Obleke za družice sem naročila preko Aliexpressa za cca 15 EUR. Najprej sem naročila samo eno, da smo preverile material in velikost, nato pa dodatno še ostalih 6. Obleke so bile res super, udobne, poleg tega, pa si jo je vsaka lahko prilagodila po svojem okusu. Tudi kopalni plaščki so bili iz Aliexpressa.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

MIHOVA OBLEKA

Nalsednji korak – Mihova obleka. Ni bilo najlažje, a na koncu sva jo našla v trgovini Galileo in to v Puli. Za moj okus je bila čudovita, Miha pa je bil tudi zadovoljen, kakor so moški, kot je Miha lahko zadovoljni v obleki. Čevlje zanj sva kupila v Zari, metuljčka pa je šivilja sešila iz ostanka blaga hlač, ki jih je moral skrajšati.

POROČNI ČEVLJI

Moji čevlji? Joj, tukaj nisem imela sreče in je šlo kar precej živcev. Tiste, ki me spremljate na Instagramu, veste o čem govorim. A na koncu, sem našla točno take, kot sem si zamislila. Naročila sem jih na spletni strani Zalando.

POROČNI PLES

Poročni ples. Joj dragi moji, ko bi vi vedeli, kakšen antiplesalec je moj dragi.. Ampak ko bi vi šele videli, kako je on užival na plesnih vajah. Za učiteljico plesa sva si izbrala Mihovo znanko, Lucijo Velkavrh- sonce, res sonce od človeka! In verjamete ali ne, dan pred poroko, sem glasno solila pamet dragemu, kako in kaj mora plesati, pri poročnem plesu, pa me je zablokiralo in me je na koncu vodil Miha, kar si nikoli v življenju nebi mislila.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tako, skooooraj smo pri koncu.

CVETJE NA POROKI

Manjka nam še cvetje. Čudovito cvetje sva imela iz cvetličarne Cvetlični vrt v Cerkljah. Sanjski šopek sta mi punci naredili, poleg tega pa tudi vsa ostala cvetna dekoracija VAU.

     

 

 

 

Obok je naredil Mihov oče, okrasitev oboka na civilnem delu in notranjost gostilne, gre največ zaslug moji mami Špeli in očiju Alešu.

obok zadaj

oči

mami

 

 

 

 

 

 

 

AVTO, PRIHOD NEVESTE

Od kar se je začela debata o poroki, sva bila prepričana, da bo prevoz na poroki starinski avto. Čisto po slučaju se je pokazala priložnost za izposojo teh dveh lepotcev.

Tole bom kar po to kategorijo napisala. Držala sva se protokola in sicer, eno noč pred poroko sva spala ločeno. Miha me je prvič videl v cerkvi do katere me je pripeljal Mezgec v cerkev pa me je pospremil moj oče.

BELI GOLOBI

Na kratko. Za golobe nisva vedela. To je bilo presenečenje Mihovih staršev. Sicer je bila to moja skrita želja, ki je nikoli nisem povedala in nekako niti pomislila nisem, da bo komu prišlo to na misel. Bilo je ganljivo presenečenje, ko sva poročena stopila iz cerkve.

POGOSTITEV PRED CERKVIJO, SLADKI KOTIČEK IN DARILA ZA SVATE

Seveda! Skoraj pozabila. Pogostitev, sladki kotiček in darila za svate.

Pogostitev pred cerkvijo – catering, kjer se je streglo šampanjec, vodo, sok in nekaj za pod zob. Sladki kotiček sva imela iz Rudolfove malce, darila za svate pa nama je izdelal Robi, na spletni strani in Instagramu pod imenom Woodjeles.

darilce za vsakega svata

 

metalo se je suho cvetje

 

številčenje miz

 

sladki kotiček

Torto sva zaupala kar kuharjem v Gostilni pod Krvavcem, bila je lepa, okusna in tudi cenovno ugodna.

torta

Tako. Mislim, da smo prišli h koncu. Saj sem vedela, da ta blog ne bo kratek, ampak saj tudi sama organizacija ni mačji kašelj. Je pa na koncu vredno. Vredno vsakega sivega lasu. Vsaj pri nama je bilo tako. Sva pa ponosna na to, da z samo organizacijo in financami nisva obremenjevala svojih najbližjih in da sva skoraj vse izpeljala v lastni režiji.

Priznam, da sem bila takoj v začetku zelo v dvomih, da bom to zmogla speljat sama in bila sem tik pred odločitvijo, da si vzamem poročno organizatorko. Njihova cena se mi je zdela previsoka, zato sem sklenila, da dam vse od sebe in se maksimalno potrudim sama.

 

Nisem dvomila v to, da poroka ne bi bila lepa in da žur ne bi bil super. Ampak tako, kot je na koncu izpadlo… še danes ne morem verjet in še danes podoživljam vsak košček poroke. Naj tako ostane večno, tako kot si želim, da bo večna najina ljubezen.

 

With Love, Dora

 

P.S. zelo bom vesela, če ta blog komu olajša vsaj kanček organizacije. Pod komentarji, pa sem na voljo za kakršnokoli dodatno vprašanje. Verjamem, da mi je uspelo kaj na kaj pozabiti.

(nekaj slik še za konec)

 

.         .

 

1 Komentar
  • Tia
    Objavljeno 14:27h, 07 oktobra Odgovori

    Hvala.

Komentiraj